Nagovor ravnatelja ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter voščilo ob novem letu

Dragi učenci, spoštovani straši in kolegi!

Krasnà si, bistra hči planin,
brdkà v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin
nevihte divje srd ne moti,

krasnà si, hči planin!

Že pred več kot sto leti je slavo takrat še nerojeni in zasužnjeni domovini pel poet Simon Gregorčič. Tako kot sodobniki jo je čutil, hrepenel po njej, a je ni dočakal. Desetletje po njegovi smrti so nepopisno lepi kraji ob biserno zeleni Soči hudo krvaveli, prva svetovna vojna je pokazala svojo najmračnejši obraz, krut, neusmiljen in trd. Za tujega gospodarja smo na domačih tleh takrat krvaveli tudi Slovenci. Po vojni smo sicer dobili del svojega ozemlja, ne pa svoje države. Zgoditi se je moral še en težak preizkus, še ena svetovna vojna, po kateri smo bili z  drugimi narodi povezani v jugoslovansko skupnost. Želja po čisto svoji državi, neodvisni in svobodni, pa je tlela in se krepila. Zorela je, dozorela in – se rodila. Država Slovenija. Vendarle. Izborili smo si jo. Najprej smo zanjo glasovali na referendumu, kasneje bili bitke na barikadah.

Skupaj z njo ponosno hodimo tri desetletja. Tisti decembrski dnevi v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko smo takratne generacije tkale usodo prihodnjih ‒ tudi vaših, dragi učenci ‒, so minevali v zavedanju zgodovinske priložnosti odločitve o samostojnosti. Boj, trma in neomajnost Primoža Trubarja, mojstrov poezije in proze Prešerna, Gregorčiča, Cankarja, srčnega generala Maistra in generacij prednikov so obrodili sadove.

Mati narava je tudi naša učiteljica. Po zimskem  sončnem obratu, ko se tema kljub vsemu začne umikati svetlobi, se bodo dnevi zopet začeli daljšati. Le še malo je do božičnih praznikov in novega leta. Takrat, tako kot pod zapadlim snegom, vzklije droben žarek upanja v nekaj boljšega. Dobro užene slabo. Svetloba premaga temo, ljubezen sovraštvo in dobrota zlo. To upanje je v časih, ko nas že dve leti pesti virus, še kako na mestu.

Dragi učenci, spoštovani starši in kolegi!

Vsem skupaj ‒ vam in vašim domačim, najbližjim, prijateljem in znancem ‒ želim miren in doživet praznični čas in da bi iz tega komaj vzniklega žarka upanja vzbrstelo le dobro, svetlo, zdravo in dobrote polno leto 2022. Srečno!

Primož Jurman, ravnatelj