OB KONCU ŠOLANJA DEVETOŠOLCEV – ZAHVALA STARŠEM

Spoštovani starši devetošolcev,

Angleški avtor Dale Wimbow je nekoč o življenju zapisal:

»Ko dosežeš cilj, za katerega si se boril in te svet morda za dan okrona za kralja, stopi k ogledalu, se poglej in se vprašaj, kaj ti oznanja človek v njem. Ni tako pomembno, kako sodijo o tebi drugi, v življenju je najpomembnejše mnenje spremljevalca, ki strmi iz ogledala. Zaupaj  njemu: on bo vseskozi s teboj. Uspešno boš opravil tudi najtežji preizkus, če ti je tisti iz ogledala prijatelj.«

Končanje osnovne šole je plod devetletnega dela, učenja, odrekanja. Tudi neprespanih noči pod težo skrbi. A je hkrati krona, ki jo krasijo veselje ob uspehih, sklenjena prijateljstva, prvi nežno vznemirljivi dotiki ljubezni ter zaloga naučenega znanja, ki ga bodo naši devetošolci  ponesli s seboj v življenje. Poslavljamo se od njih, skoraj odraslih in tako samozavestnih.

Krog je sklenjen. Junija je  čas, ko se Vesna strastno dotakne narave, ji vdahne porajajoče se življenje in bohotnost mladega brstenja. V tem, najlepšem delu tega, sicer nenavadnega leta, ki ga je zaznamovala neprijetnost virusa, in ga končujemo na daljavo brez klasične valete ter stiska rok, so dokončno vzbrsteli ti, naši devetošolci. Vse od rumene rutice prvošolca, prestrašenih pogledov, oklepajočih ročic vaših varnih starševskih dlani, napredovanja iz razreda v razred, menjavanja razrednikov ter učiteljev, spoznavanja vedno novih skrivnosti znanja, so danes, simbolično, dosegli svoj cilj. A naloga z današnjim dnem še ni končana –  že jutri bodo na obzorju njihovih življenjskih poti vzniknili novi cilji. Novi izzivi, na poti katerih pa utegnejo prežati pasti, ki jih bo pripravljalo življenje. To zna biti včasih tako kruto. In prav zaradi teh pasti ter čeri življenja, mladenke in mladci potrebujejo mentorje. Oporo. Trdno hrastovje, na katerega se lahko naslonijo, ter mehko brezovje, v objem katerega se lahko privijejo. Nenadomestljive vodnike, ki poznajo varno pot prek Scile in Karibde –  vas, očete, matere, skrbnike, ki jih bogatite s srčno kulturo, ljubeznijo in spoštovanjem. Potrebujejo pa tudi učitelje, ki so jih vsa ta leta šolanja navdihovali z resnicami znanja in jih opremili z veščinami, ki jim bodo močno orodje v spopadu z ovirami na poti zorenja.

Dovolite mi, da se vam vsem v imenu šole, kolegov in v lastnem imenu zato vsem in vsakemu od vas zahvalim za sodelovanje ter prehojeno skupno pot v vseh teh letih. Iskreno verjamem, da smo vsi skupaj naše devetošolce dobro pripravili na izzive, ki jih čakajo v življenju. Njim sporočam naj ne pozabijo ostati zvesti in iskreni, predvsem do tistega spremljevalca, ki ga nenehno srečujejo v ogledalu – sebi. Vam pa želim, da na nadaljevanju poti z vašimi najstniki vztrajate še naprej, ste jim dober zgled in varen življenjski pristan. Srečno.

Primož Jurman, ravnatelj